Idilična gorska vas Brajčino

Po več letih premora smo spet nekako uspeli priromati do Brajčina, zanimive vasi na skrajnem jugu Makedonije. Najprej nekaj lokalnega zemljepisa. Leži na nadmorski višini 1.000 metrov ob vznožju gorovja Baba (po naše "babica"), ki je bolj znano po najvišji gori z imenom Pelister. Pelister, ki je najvišja gora v regiji, meri 2601 m. Ožje območje gorovja, ki na sredi vključuje goro Pelister, je razglašeno za narodni park, ki nosi ime po tej gori. Brajčino je samo nekaj kilometrov oddaljeno od Prespanskega jezera. Do jezera ga ločita dve vasi: to sta Ljubojno in Nakolec. Na jugu po slemenu dolge gorske gmote (krak gorovja Baba) poteka meja med Makedonijo in Grčijo. Jugozahodni del jezera pa že spada pod Albanijo. Tako se Brajčino nahaja v neposredni bližini tromeje. Vasica se nahaja na vrhu doline in je obdana z gorovjem in hribovjem, samo proti jezeru je dolina odprta in se spušča k jezeru.


Pogled na Prespansko jezero iz vasi


Hiša družine Georgijevski

Pa še nekaj širše umestitve. Bližnji okoliš omogoča več različnih dejavnosti: od gorništva (na voljo je več dvatisočakov), lenarjenja ob jezeru (plaže Slivnica, Stenje idr.), do izletov po okoliških krajih in mestih (zanimive vasice z znamenitostmi okrog jezera in mesta: Resen, Ohrid in Bitola) in pokušnjo dobrot lokalne kuhinje. V neposredni bližini je tudi drugo jezero, ki je turistično bolj obljudeno, tj. Ohridsko jezero. Ločuje ju narodni park Galičica, ki je dobil ime po gorovju. Čez njo poteka zanimiva panoramska cesta v obliki prelaza, ki nas pripelje naravnost do Sv. Nauma, ki je po mojem mnenju najleši kraj z znamenitostmi poleg samega mesta Ohrid in se nahaja tik pred mejo z Albanijo. Sam sem potegnil vzporednice z našima jezeroma v Sloveniji. Ohridsko jezero nekako primerjam z Blejskim jezerom, ker je bolj turistično, Prespansko jezero pa z Bohinjem, ker je bolj nedotaknjeno. V resnici realno primerjava sploh ne vzdrži (razen morda po cenah, a o tem kdaj drugič).


Nova hiša na robu vasi

Sam sem se bolj posvetil hribolazenju in v treh serijah (z nekajdnevnim premorom) naredil tri ture. Prva je bila panoramska po pobočjih okrog vasice, druga na enega izmed bližnjih hribov, katerega vrh je bil poln borovnic, robid in jagod. Tretja tura pa je bila pika na i, saj sem stopil na vrh Pelistra. Največje presenečenje zame je bilo zelenje in studenec ob jezeru na vrhu (Golemo ezero); pričakoval sem namreč samo gole skale na tej višini. Ja, vode v vasi Brajčino res ne zmanjka (ne vem, kako bo s sušo v prihodnje), saj je obdano z gorovji; vsak žleb gorovja pa pripelje svoj pritok k Brajčinski reki. Vodovje seveda s pridom izkoriščajo za namakalni sistem svojih razkosanih polj.

Idilična hiša družine Tanevski iz dveh gledišč




Kaj naj povem za konec? -- Morda to, da je makedonščina bolj podobna slovenščini, ko bi si lahko mislili. Pozdravi so nekako tako: dobro utro, dobar den, zdravo in dobra večer. Hkrati pa je precej različna od preostalih bivših jugoslovanskih slovanskih jezikov. Medtem, ko na večjem delu prostora bivše skupne države rečemo "lepa in lepo" rečejo oni "úba in úbo" in lepota "ubóta". Drugi takšen izraz, ki ga ne moreš preslišati, je "dober in dobro", ki ga oni izrazijo kot "árni in árno". Tako oni rečejo "úba plánina" (lepa planina) in "árni ste?" (ste v redu). "ič" menda pomeni nič. Tudi čase sem nekako dojel (ločil preteklik in prihodnik od sedanjika). Naj kot zanimivost še povem, da ima makedonščina za razliko od slovenščine in južnoslovanskih jezikov na področju zahodnega balkana nespremenljive samostalnike glede na sklone, sklon pa se izrazi samo s pomočjo predlogov. Predloge imajo (večinoma) dvočrkovne (vo Makedonija, na Makedonija, na zdravje, so zdravje). Na zdravje lahko rečeš med in tudi po obedovanju, saj s tem voščijo nekako "dobro prebavo"; podobno kot v Turčiji. Pisava je (prilagojena) cirilica. Poleg mehkega č imajo tudi mehki k. Sicer je makedonščina bližnji sorodnik bolgarskega jezika.

In kakšne so moje želje v zvezi s to vasico? -- Da čimprej odprejo vsaj meddržavni mejni prehod pri Markovi nogi, ki ga sicer izredno odprejo samo za pomembnejše državnike (grško nagajanje). Da bi obiskal grški del Prespanskega jezera in Malo prespansko jezero, bi moral obkrožiti celotno gorovje Baba in peljati čez mejni prehod Medjitlija, kar znese krepko čez 100 km v eno smer (pred leti sem to tudi naredil). Ja, ravno ko smo prispeli, se je z oddiha odpravljal ameriški veleposlanik; sicer pa so si tu že nabirali novih moči različni visoki državni predstavniki (tudi npr. slovenski in grški državni voditelji). -- Drugo, kar si želim za prijazne prebivalce Brajčina, je, da se ne bi čisto odpovedali živinoreji in pustili, da polja in pašniki na planinah okrog vasi zarastejo.


Pri Nikolini gostijo najpomembnejše goste.






Sveže prenovljena kamnita fasada z vrhom Cuce v ozadju


Dobra polovica vaščanov je na "začasnem" delu v tujini (Kanada, Avstralija, Skandinavija).

Še nekaj zanimivih spletnih povezav o Brajčinu:
www.brajcino.com.mk
www.putovatibalkanom.net/?q=brajcino

Pohod Janški Vrh - Vildon

Glavno opravilo -- nabiranje čajev se je kaj kmalu prevesilo v pohod od Janškega Vrha do Vildona. Nečakinja se je odločila, da gre z mano, zato sem vzel s sabo tudi fotografski aparat, da po res dolgem času naredim kak posnetek.

Med nabiranjem čajev šla na pohod:



Janški Vrh ima cerkvico in lep pogled proti severu na Pohorje in Dravsko polje. Vildon pa je najvišji vrh v bližnji okolici (okrog 517 m, če sem si prav zapomnil).
Janški vrh (začetek in konec poti):



Vildon (cilj):



Vmes do Vildona sta še dva večja hriba, med katerima je potrebno "voziti slalom". Torej, pot ne vodi po slemenu (ker so strmine neenakomerne, kar na primer ne velja za Slovenske gorice), ampak se praviloma vrhovom posameznih hribov izognemo. Iz osnovne ceste so odcepi na vrhove in v doline ipd. Med hribi se v daljavi skriva tudi Donačka gora.



Vmes sva z nečakinjo naredila še nekaj portretov za vajo (oz. za počitek).



Tik pred zadnjim vzponom do Vildona sva:



Vmes sva prehodila zanimivo serpetinasto pot:



Za konec še en posnetek Boča:

Akvarij

Tokrat nekaj akvarijskih posnetkov. Kake izkušnje imate s tem ostali?



















Ribice niso skoraj nikoli pri miru, bliskavica ni ravno koristna. ISO je zato kar visok. Prosim za komentarje.

Naslovnice knjig in revij - uvod

Kot sem najavil, bom napisal nekaj osnovnih zadev, ki jih je treba vzeti v zakup pri izbiri in izdelavi naslovnice publikacij.

Računalniški zanesenjaki nemalokrat dobimo prošnjo, da bi sodelovali pri izdelavi notranjosti tiskovine, bodisi plakata, revije, knjige, brošure ipd. Vsi poznamo katerega izmed programov za namizno založništvo, kot so PageMaker, QuarkExpress, InDesing ali kaj od Corel-a. Zadovoljimo pa se lahko tudi z urejevalniki besedil, kot so MS Word, Open Office ipd. V tem primeru lahko oblikujemo samo besedilo, večini primerov pa gre tudi za vključitev slikovnega materiala (fotografij, grafikonov, shem itd.).

Poleg izdelave notranjosti, pa je vedno poseben izziv (ki ponavadi pade na istega človeka) izdelati naslovnico tiskovine. Še posebej zanimivo je, če je potrebno izdelati barvno naslovnico. Lažje je, če gre za enobarvno ali nekaj barvno zasnovo.

Z naročnikom se je potrebno dogovoriti najprej, za kakšen format revije gre. Lahko gre za velik format - A4, lahko za manjšega A3 ali nekaj vmes. Potem se je potrebno dogovoriti, kakšni bodo robovi (koliko bomo imeli prostora ob besedilu) in ali pride v poštev dvostolpični (ali celo tri) sistem (pri večjih formatih, kot je A4). Včasih želijo tudi imeti kakšen list barven.

Za fotografe je najbolj zanimiva naslovnica (zunanji del platnice - notranji je posvečen ponavadi drugih stvarem: kolofonu ipd.). Poleg formata je tu potrebo vedeti še debelino roba (kako debelino tvorijo listi -- odvisno od kakovosti listov v tiskarni, o čemer se je potrebno pogovoriti tako z naročnikom in ponudnikom za tisk; konec koncev pa je to najbolj odvisno od nas postavljalcev, kako bomo revijo oblikovali). Tiskarja torej zanima število strani in nam pove debelino, ki jo moramo upoštevati.

Za uvod je to več kot preveč. Naslednjič morda kaj več o naslovnici ali ločljivosti tiska. Kmalu pa lahko pričakujete tudi o tehnikah tiska (kako se različni tiskarji lotevajo tiska, in kaj jim moramo dostaviti). Ja, napovem lahko tudi to, na kaj nas postavljalce na začetku opozarjajo tiskarji ...

Kairos - lani

Lani je naslovnica Kairos-a izgledala takole:



Naslednjič bom napisal kaj več o zadevah, ki jih je treba imeti v oziru, ko oblikuješ naslovnico. Poudariti moram, da se s temi rečmi (tudi z oblikovanjem notranjosti) ukvarjam ljubiteljsko.

Kairos

Spet sem imel možnost ustvarjati. Tokrat sem dal svojo fotografijo na naslovnico revije Kairos.



Fotografija v osnovi ni bila retuširana. Spremenjen je bil le "White Balancing" in odstranjeni "madeži" senzorja. Ok, pa še "flip".

Osnovna fotografija ni bila nič posebnega, barvna kombinacija se mi je zdela neprivlačna zato fotografije sprva nisem imel v ožjem izboru. Osnovna fotografija je spodaj. Naslednjič bom napisal, kaj mora biti, po mojem mnenju in izkušnjah, upoštevano pri izdelavi naslovnice.



Tukaj pa še notranja stran platnice za ilustracijo:

Mariborske stavbe

Bila je sobota. Vzel sem si malo rezerve in šel peš v službo. Upal sem, da bom naletel na kaj zanimivega na poti, saj sem s sabo vzel fotografsko torbo. Bilo je zgodnje oblačno jutro.

Obžagano drevo, da se pomladi:


Veličastna stavba ob železnici:


Le kaj predstavlja ta stavba, kdaj je bila zgrajena in kaj je sedaj v njej? Doslej, pošteno povedano, je še nisem "opazil".

Iz profila:


Pročelje:


Narodni dom in sinagoga z obzidjem:


Tale stolp Narodnega doma (v času Jugoslavije je bil, kot se spomnim, Dom JLA) mi je bil vedno fascinanten v Mariboru - morda še bolj kot drugi stolpi v mestu. Tudi tole obzidje okrog sinagoge bi moral obiskati. - Hm, moral se bom še večkrat odpraviti v center takole peš.

Stolp narodnega doma in sosednja ostrešja:


Glavni zvonik stolnice:


Hm, nisem vedel, da ima naša katedrala več zvonikov. V sekundarnem zvoniku, ki sem ga opazil šele ob tem sprehodu (verjetno je to bil zvonik prvotne manjše cerkve, ki je bila kasneje skozi stoletja povečana), je tudi donel manjši zvon.

Vrhova stolpov stolnice in današnjega sedeža Pošte:


Stolpa stolnice in sedeža Pošte:


Pročelje:


Osrednja univerzitetna stavba: