Na pultu

Vreme ni vedno najbolj naklonjeno fotografiji, pa sem poskusil, kako bi izgledal shooting na pultu pod in pred neonko.

Igrače

Pozornost je potrebno posvetiti tudi otroškim igračam, saj hitro mine čas, ko jih otroci opustijo, spomin nanje pa zaradi fotografij ne zbledi.

Ne češenj zobat z Emanuelom. Za igrače se ve, katere so...



To je Emanuelov rjavko.



"Kaj pa bomo zdaj delali?"



"Eno si bomo zaigrali!"



Še malo pa bodo plesali.





Med vsemi igračami je Panda najbolj odrasla. Če kaj Emanuel ne zna, vpraša njo.



Tudi abak je igrača.

Globinska ostrina

Preizkusil sem, kaj se da narediti s stojalom ob slabši ambientni svetlobi s plitvo globinsko ostrino in podobno.

Slap Šumik

Tule je nekaj fotografij Slapa Šumik, ko se sonce še ni prikazalo. S kolegom sva šla prek Areha; alternativna pot je baje tudi prek Ruš. Da sva ga našla, sva se morala precej potruditi. Sonce se je žal prikazalo ravno, ko sva se že vračala. Šlo je za izziv: škropljenje, tekoča voda, temna okolica in to. Mislim, da se bom moral vrniti in posneti še kake drugačne zorne kote in večje podrobnosti.













Kolega Borut ima svoje fotografije, ki so bolj kvalitetne in domiselne, tukaj.

Makro

Ob nabiranjem orehov sem naredil tudi nekaj posnetkov od blizu na taščinem vrtu. Ugotovil sem, da sem skoraj vse posnetke postavil središčno. Hm, bo drugič bolje...



Čebela:


Malo več ozadja:


In še dve malo bolj abstraktni s kratko globinsko ostrino:


Vrtnica:


Pogled čebele:


Še ena iz profila:


Ponavljajoči vzorci:


Prosojnost listja:


Roka pogladi rastlinje:


Tako sem ugotovil, da se da s osnovnim zoom objektivom s tele območjem kar zadovoljivo izdelat posnetke od blizu in izdelati razne abstrakcije. Bom še poskusil kdaj pa kdaj kaj takega.

Orehi

Zreli orehi so že na tleh, drugi še padajo, preostale pa je treba s "šibo natresti".







Orehi in cerkev:


Še trije portreti:


Portret pred drevesom:


Še moja žena, ki je ponosna mama:


Zrenje v naravo:


Jabolka:


Sin s prevelikimi škornji:


Zidanica:

Piran

je mesto, ki sem ga na novo odkril ... Kot otrok sem tam pogosto preživljal del počitnic. Tokrat sem tam bil prvič s svojo družino, ga prefotografiral po dolgem in počez (kolikor ga pač je ;-) ). Med drugim sem tudi pretekel relacijo Piran-Strunjan ob obali, nato skozi predor do Portoroža in po plaži nazaj v Piran. Bila je zanimiva jutranja tura, ko še ni nikogar na plažah, ki jih pridni delavci pripravljajo in čistijo. Preizkusili smo tudi ladjo in bili priča težavam parkiranja. Zraven sta bila tudi tast in tašča, da sva z ženo lahko včasih sproščeno zaplavala. Ja, vreme je bilo vseskozi odlično: ne prevroče, brez dežja in neviht; pravi vmesni čas...

Glede ljubiteljske fotografije pa tole. Na spletu lahko najdemo množico fotografij, ki so jih ob različnih časih, zornih kotih, kompozicijah posneli domači in tuji turisti. Žal sem si to utegnil ogledati šele po "piranskem" dopustu. Vseeno upam, da je katera izmed mojih fotografij zanimiva tudi za širšo javnost, saj - po drugi strani - nisem bil pod vplivom obstoječih fotografij.

Slovita cerkev sv. Jurija, ki služi kot osrednji sakralni objekt v mestu. Sicer ima Piran več cerkva. Nekaj jih lahko najdete tudi na mojih fotografijah.


Sin je zadovoljen, ker je končno ("spet") na morju.


Še dve nočni fotografiji, ki sta mi uspeli, kljub tebi da nisem imel stojala pri roki.




Še tri fotografije iz senčne strani, ki prikazujejo Rt Madona.






Sledi nekaj portretov:








Predstavniki Hare Krišna:


Tartinijev trg in pristanišče iz malo drugačne perspektive:




Zadnji dan so se le od nekod vzeli valovi. Uspel sem posneti samo začetne. Ekstremnih, ki so močili tudi goste lokalov na Punti, sem samo doživel. Naj povem, da je na notranji strani (v Piranskem zalivu; Punta namreč spada že v Koprski zaliv ;-) ) bilo istočasno morje nasprotno zelo mirno.


Sončni vzhod mora biti:


Piranske strehe:


Zanimivi odtenki barv Piranskih hiš:


Še enkrat "Tartini" z barke:


Sončni zahod:


Vsi razen mene:


Standardnemu posnetku se tudi nisem mogel upreti:


In še enkrat cerkev sv. Jurija za konec: