Idilična gorska vas Brajčino

Po več letih premora smo spet nekako uspeli priromati do Brajčina, zanimive vasi na skrajnem jugu Makedonije. Najprej nekaj lokalnega zemljepisa. Leži na nadmorski višini 1.000 metrov ob vznožju gorovja Baba (po naše "babica"), ki je bolj znano po najvišji gori z imenom Pelister. Pelister, ki je najvišja gora v regiji, meri 2601 m. Ožje območje gorovja, ki na sredi vključuje goro Pelister, je razglašeno za narodni park, ki nosi ime po tej gori. Brajčino je samo nekaj kilometrov oddaljeno od Prespanskega jezera. Do jezera ga ločita dve vasi: to sta Ljubojno in Nakolec. Na jugu po slemenu dolge gorske gmote (krak gorovja Baba) poteka meja med Makedonijo in Grčijo. Jugozahodni del jezera pa že spada pod Albanijo. Tako se Brajčino nahaja v neposredni bližini tromeje. Vasica se nahaja na vrhu doline in je obdana z gorovjem in hribovjem, samo proti jezeru je dolina odprta in se spušča k jezeru.


Pogled na Prespansko jezero iz vasi


Hiša družine Georgijevski

Pa še nekaj širše umestitve. Bližnji okoliš omogoča več različnih dejavnosti: od gorništva (na voljo je več dvatisočakov), lenarjenja ob jezeru (plaže Slivnica, Stenje idr.), do izletov po okoliških krajih in mestih (zanimive vasice z znamenitostmi okrog jezera in mesta: Resen, Ohrid in Bitola) in pokušnjo dobrot lokalne kuhinje. V neposredni bližini je tudi drugo jezero, ki je turistično bolj obljudeno, tj. Ohridsko jezero. Ločuje ju narodni park Galičica, ki je dobil ime po gorovju. Čez njo poteka zanimiva panoramska cesta v obliki prelaza, ki nas pripelje naravnost do Sv. Nauma, ki je po mojem mnenju najleši kraj z znamenitostmi poleg samega mesta Ohrid in se nahaja tik pred mejo z Albanijo. Sam sem potegnil vzporednice z našima jezeroma v Sloveniji. Ohridsko jezero nekako primerjam z Blejskim jezerom, ker je bolj turistično, Prespansko jezero pa z Bohinjem, ker je bolj nedotaknjeno. V resnici realno primerjava sploh ne vzdrži (razen morda po cenah, a o tem kdaj drugič).


Nova hiša na robu vasi

Sam sem se bolj posvetil hribolazenju in v treh serijah (z nekajdnevnim premorom) naredil tri ture. Prva je bila panoramska po pobočjih okrog vasice, druga na enega izmed bližnjih hribov, katerega vrh je bil poln borovnic, robid in jagod. Tretja tura pa je bila pika na i, saj sem stopil na vrh Pelistra. Največje presenečenje zame je bilo zelenje in studenec ob jezeru na vrhu (Golemo ezero); pričakoval sem namreč samo gole skale na tej višini. Ja, vode v vasi Brajčino res ne zmanjka (ne vem, kako bo s sušo v prihodnje), saj je obdano z gorovji; vsak žleb gorovja pa pripelje svoj pritok k Brajčinski reki. Vodovje seveda s pridom izkoriščajo za namakalni sistem svojih razkosanih polj.

Idilična hiša družine Tanevski iz dveh gledišč




Kaj naj povem za konec? -- Morda to, da je makedonščina bolj podobna slovenščini, ko bi si lahko mislili. Pozdravi so nekako tako: dobro utro, dobar den, zdravo in dobra večer. Hkrati pa je precej različna od preostalih bivših jugoslovanskih slovanskih jezikov. Medtem, ko na večjem delu prostora bivše skupne države rečemo "lepa in lepo" rečejo oni "úba in úbo" in lepota "ubóta". Drugi takšen izraz, ki ga ne moreš preslišati, je "dober in dobro", ki ga oni izrazijo kot "árni in árno". Tako oni rečejo "úba plánina" (lepa planina) in "árni ste?" (ste v redu). "ič" menda pomeni nič. Tudi čase sem nekako dojel (ločil preteklik in prihodnik od sedanjika). Naj kot zanimivost še povem, da ima makedonščina za razliko od slovenščine in južnoslovanskih jezikov na področju zahodnega balkana nespremenljive samostalnike glede na sklone, sklon pa se izrazi samo s pomočjo predlogov. Predloge imajo (večinoma) dvočrkovne (vo Makedonija, na Makedonija, na zdravje, so zdravje). Na zdravje lahko rečeš med in tudi po obedovanju, saj s tem voščijo nekako "dobro prebavo"; podobno kot v Turčiji. Pisava je (prilagojena) cirilica. Poleg mehkega č imajo tudi mehki k. Sicer je makedonščina bližnji sorodnik bolgarskega jezika.

In kakšne so moje želje v zvezi s to vasico? -- Da čimprej odprejo vsaj meddržavni mejni prehod pri Markovi nogi, ki ga sicer izredno odprejo samo za pomembnejše državnike (grško nagajanje). Da bi obiskal grški del Prespanskega jezera in Malo prespansko jezero, bi moral obkrožiti celotno gorovje Baba in peljati čez mejni prehod Medjitlija, kar znese krepko čez 100 km v eno smer (pred leti sem to tudi naredil). Ja, ravno ko smo prispeli, se je z oddiha odpravljal ameriški veleposlanik; sicer pa so si tu že nabirali novih moči različni visoki državni predstavniki (tudi npr. slovenski in grški državni voditelji). -- Drugo, kar si želim za prijazne prebivalce Brajčina, je, da se ne bi čisto odpovedali živinoreji in pustili, da polja in pašniki na planinah okrog vasi zarastejo.


Pri Nikolini gostijo najpomembnejše goste.






Sveže prenovljena kamnita fasada z vrhom Cuce v ozadju


Dobra polovica vaščanov je na "začasnem" delu v tujini (Kanada, Avstralija, Skandinavija).

Še nekaj zanimivih spletnih povezav o Brajčinu:
www.brajcino.com.mk
www.putovatibalkanom.net/?q=brajcino